Prijazen ambient ateljeja Stojana Batiča smo tokrat preslikali v etaže Cankarjevega doma. Skupaj s prostovoljci, družabniki in starejšimi osebami smo obiskali Festival za tretje življenjsko obdobje. Sprva smo prisluhnili okrogli mizi na temo starizma. Nekoč je bilo starizma občutno manj, kar lahko pripišemo večji soodvisnosti generacij. Prvi otipljiv premik k zmanjšanju starizma v Sloveniji pa je meddrugim javna razprava o vključevanju starejših nad 65 let med oskrbovalce družinskega člana. Starizem se zažira med vse generacije in potrebe posameznih starostnih skupin ne moremo posplošiti le na račun sodelovanja z nekaj posamezniki. Tako kot vsi starejši niso betežni, godrnjavi, nesposobni, tako tudi vsi mladi niso leni, zasanjani in brez pravih ciljev v življenju. Bolj kot se udejstvujemo pri delu s starejšimi in z njimi preživljamo prijetne trenutke ob družabništvu, menimo da se iz znanja in izkušenj starejših lahko veliko naučimo ter pridobimo predvsem znanje za življenje. Nasvet ali usmeritev upokojenca, ki je več kot 40 let deloval na nekem področju, preseže tudi vse teorije, zapisane v strokovnih knjigah.
Morda bi se bolj morali zgledovati po tradiciji in medgeneracijski povezanosti, kot jo poznajo družine na Bližnjem vzhodu in Aziji. Ponotranjanje vrednot in spoštljiv odnos do starejših se prične že v zgodnjem otroštvu, zametke pa postavi družinsko okolje. Največjo težavo vidimo tudi v pomanjkanju socialnih veščin, pristni komunikaciji iz oči v oči, ki jo vse bolj nadomeščajo digitalni kliki na družbenih omrežhih. Če pa hočemo vstopiti v pristne odnose s starejšimi, moramo znati tudi čustvovati, biti empatični, razumevajoči in znati ohranjati stike. Zmotno je tudi pričakovati, da so osamljeni zgolj tisti starejši, ki so ovdoveli, živijo sami ali nimajo svojcev. Tudi nekdo, ki prihaja iz velike družine in je vzgojil več otrok, je lahko osamljen, četudi živijo v isti hiši.
Starejšim največ pomeni, da so slišani in spoštovani, lahko podelijo svoje znanje in počno smiselne aktivnosti za telo in duha, predvsem pa odločajo o življenjskih odločitvah. In zagotovo so stereotipi in predsodki tisti, ki vodijo v razlikovanje med ljudmi. Kot pravi prof.dr. Zvezdan Pirtošek, dr.med., spec. nevr. imajo stereotipi tudi biološko zasnovo. Obenem pa opozarja, da stereotipi aktivirajo prednje dele možganov in ko jim dodamo čustveno noto, sprožijo odziv čustvenih centrov in se spremenijo v predsodek.Tu predsodki postanejo nevarni, saj usmerjajo naše delovanje in ravnanje, kar pa ustvarja prostor za diskriminacijo, ki krha medsebojne odnose. Pazimo torej na to, kako dojemamo starejše, saj s tem ustvarjamo pogoje za naše lastno doživljanje starosti. Ta je lahko pozitivna ali negativna.
Po predavanju smo se sprehodili mimo stojnic zanimivih razstavljalcev, pozdravili dolgoletno sodelavko z Javnega zavoda Cene Štupar, od ekipe Mestne občine Ljubljana dobili potrditev, da kot društvo delamo odlično in naj se trudimo še naprej. Veseli smo bili tudi uporabnega darilca na stojnici Ministrstva za delo, družino socialne zadeve in enake možnosti ter spodbude od prof. dr. Zvezdana Pirtoška. Odličen dan, preživet v sproščeni in razgledani družbi. Spodaj prilagamo še nekaj utrinkov.
