Ob prijetnih 22 stopinjah sva nedeljsko popoldne 5. maja izkoristila za kolesarski potep v okolici Ljubljane. Zajčjo dobravo sva tokrat zamenjala za Podpeško jezero. Poganjala sva treking kolesi, ki sta naju popeljali po zelenih obronkih Ljubljanskega barja, Vnanjih Goric, naselja Požarnic vse do Notranjih Goric. Občudovala sva lepo spomladansko kuliso, hotela sva zaviti tudi do rastišča močvirske logarice oz. močvirskega tulipana, a sva ubrala bližnjico po makadamski poti. Ni nama bilo žal, saj se je nad nama že razprostiral pogled na cerkev sv. Ane, iz Notranjih Goric sva videla celo obris Ljubljanskega gradu!
Brž sva pohitela do Podpeškega jezera, ki je kljubovalo vrvežu številnih obiskovalcev, otrok, skupini invalidov, motoristov, mladih družin…Okrepčala sva se s sokom v gostišču Jezero in se zdramila ob pogledu 2 fantov, ki sta s pomola brez zadržkov skočila v vodo. Glej ga zlomka, nekje sta našla tudi ribo in jo nato s ponosom razkazovala radovednežem.
Med oddihom sva sklenila, da bova enkrat poskusila tudi vožnjo z električnimi kolesi, saj sva si za cilj izbrala nekaj malega vzpona nad iško ravnico. Čeprav, midva sva naravnana k stari šoli. Zagotovo je večji ponos, ko s svojimi nogami na pedalih prevoziš magično številko 39 km. Zares čudovit športni dan, z lepimi vtisi močvirske krajine, jezerskega turizma in spoznavanja Ljubljane z vetrom v laseh.
