Tokrat smo se odpravili na kolesarski potep malo izven Ljubljane na odkrivanje sveta v malem. Rahla ohlajenost ozračja po nevihtah iz prejšnjih dni je poskrbela za rajsko temperaturo za poganjanje pedal. Prva postojanka je bila v Kajak klubu Tacen, kjer smo se čudili mišični moči kajakašev, ki so botrovali brzicam, da so premagovali vratca. Seveda nas je radovednost gnala naprej. Navkljub mestnemu in treking kolesu smo jo mahnili čez travnik in spoštovali opozorilno tablo lastnika, da je vožnja dovoljena zgolj po stezi.
Prišli smo do lesenega mostu v Vikrčah, ki nas je s svojo lepoto predramil za panoramsko fotografiranje. Čudili smo se, kako se avtomobili na širokih mestnih vpadnicah težko obvozijo, medtem ko gre med kolesarji na bistveno manjši površini vožnja eden mimo drugega brez težav. Nato smo nadaljevali v smeri proti Spodnjim Pirničam. Glej ga zlomka, namesto ustaljene poti po vaseh smo zavili na lansko odprto kolesarsko pot do toplega izvira Straža. Pokramljali smo z mimoidočimi kolesarji, ki so izkoristili prijetno sobotno dopoldne za športno aktivnost. Od domačinov smo izvedeli, da je ravno 10 dni nazaj potekala slavnostna otvoritev kolesarske brvi v Medvodah, obenem pa še dobili namig za najboljši lokalni sladoled.
Spust do brvi in vožnja čez njo sta nam dala svetovljanski občutek. Še kratek postanek pri najboljšem sladoledu in počasi proti domu. Skupaj smo prevozili skoraj 34 km, dejansko prečkali Kolesarsko pot v bližini Guncelj ter občudovali urejenost kolesarskih poti in infrastrukture do centra Ljubljane. Kolesarjenje povezuje, zagotovo!
